Predstava je zaradi bolezni žal odpovedana.
Delo je na videz komedija. Alegorični pogled v svet žuželk razkriva resnico o človeški naravi.
V treh dejanjih (Metulji, Predatorji in Mravlje), ki nam govorijo o Ljubezni, Koristoljubju in Vojni, se srečamo s človeškimi karakterji (sanjači, nasilneži, lenuhi, sebičneži). V ta svet živali je postavljen osrednji lik Človek – Potepuh, ki želi preprečiti, da bi militaristični vodja svoj lastni rod pripeljal v pogubo.
Brata Čapek: Karel in Josef
Karel Čapek: Svetovno priznani češki pisatelj in dramatik prve polovice 20. stoletja. Intelektualec. Prevajalec. Filozof. Novinar.
Josef Čapek: Kubistični slikar. Ilustrator. Grafi k. Fotograf. Scenograf. Avtor besede “robot”.
Brata. Paci sta in aktivna nasprotnika Hitlerjevega vzpona. Karel je umrl novembra 1938 zaradi težke pljučnice, tik preden ga je lahko aretiral gestapo, Josef aprila 1945 v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen.
Karel Čapek je v svojih delih svaril, da se človeštvo ubira v napačno smer in da bo imela prekomerna mehanizacija in industrializacija zanj uničujoč vpliv. V njegovem romanu “R.U.R – Rossum’s Universal Robots” iz leta 1935 se roboti po dolgoletnem suženjstvu uprejo ljudem in jih iztrebijo, a na koncu se le rodi upanje za prihodnost, ko se v robotih Primusu in Heleni, novodobnima Adamu in Evi, rodi ljubezen in se počlovečita. V romanu “Bela bolezen” iz leta 1937 dr. Galen iznajde zdravilo proti strašni kugi – beli bolezni; to pa je v nasprotju z interesi Diktatorja, ki želi bolezen uporabiti kot “biološko orožje” proti sovražniku; zmanipulira množico, ki do smrti potepta dr. Galena in razbije stekleničko z edino obstoječo vakcino. V drami “Mati” iz leta 1938 ženska v vojni postopoma izgubi moža in štiri sinove in se zato oklepa najmlajšega, ki mu ne dovoli, da bi se javil v vojsko. Nekega dne sliši po radiu, kako so sovražniki zbombardirali šolo in ubili na stotine nedolžnih otrok. Sama odnese puško zadnjemu sinu in v zaključku igre reče: “Pojdi!”. V kontekstu omenjenih besedil gledališka igra “Iz življenja žuželk”, ki sta jo skupaj napisala brata Čapek, na prvi pogled izpade kot lahkotna komedija, a to naj nas ne zavede.
Iz življenja žuželk
Medtem ko sta jo brata Čapek označila za “alegorični pogled v svet žuželk, ki nam razkriva resnico o človeški naravi”, so njuni sodobniki zapisali: “cinična in pesimistična drama” (Christian Science Monitor), “okrutna simbolistična igra” (Sheel Daily Telegraph), “najboljša satira doslej in odpirač oči puhoglavih gledalcev” (priznani kritik Kerr) in celo “ubijte ju!” (neimenovani berlinski kritik). V treh dejanjih (Metulji, Predatorji in Mravlje, ki govorijo o Ljubezni, Koristoljubju in Vojni) se srečamo z vsemi možnimi karakterji: od sanjačev in neumnih koket, ljubosumnežev in hinavcev, grabežljivcev, sebičnežev, ritoliznikov, “majhnih” ljudi, ki skrbijo le zase, po nasilneže, ki zatirajo svobodno voljo drugih in samozvane krvoločne generale. Z njimi vsemi se srečuje Človek – Potepuh, v sanjah ali deliriju, in čeprav je od samega začetka utelešena človečnost in miroljubje, na koncu ne zdrži več, poseže v zgodbo in potepta militantnega vodjo Mravelj, ki je popeljal svoj rod v pogubo.
Igra je bila napisana leta 1921, istega leta je Adolf Hitler prevzel vodstvo stranke NSDAP.
Vir:
Spletna stran: AgledaŠ
Gledališki list (.pdf)
