V petek, 30. novembra ob 19.30 gostimo Gledališče Hiše kulture Celje, ki bo predstavilo kabaretno moraliteto Gregorja Strniše: Žabe. Izvedba, ki jo je ustvarilo mladinsko gledališče, govori o človeškem pohlepu in se preigrava z vprašanjem, kdo smo v resnici.
Žabe, ki jih je Strniša opremil s podnaslovom Prilika o ubogem in bogatem Lazarju, so s celjsko uprizoritvijo dobile še kabaretni predznak, saj je skupina mladih ustvarjalcev z režiserjem Luko Marcenom na čelu v zgodbo vpletla tudi izpovedne songe; v glasbeno podobo jih je odel Lenart Piano.
Pazi, kaj si želiš, da se na koncu ne uresniči …
V Žabah revnega poštarja Lazarja v krčmi na robu Barja z rumom in žabjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten Točaj, ki ravno praznuje rojstni dan. Med pogovorom Lazar Točaju prizna, da zadnje noči sanja, da je bogat. Točaj mu zaupa, da je Hudič, ki mu lahko izpolni sanje, in ga spremeni v bogataša.
Med drugim mu pove, da so žabe, ki jih lovi na Barju, izgubljene človeške dušice in da je ravnokar pojedel bedrci svoje tete in stare mame. V zameno seveda želi poštarjevo dušo oz. njegov spomin. Lazar sprva ne verjame v neobičajno ponudbo, ko pa se v krčmi namesto brezzobe starke pojavi prelepa mlada Evica, pred mamljivo skušnjavo klone in privoli v hudičevo ponudbo. Toda ko se prelevi v bogataša Lazarusa, postane življenje zanj še bolj zapleteno in neznosno kot takrat, ko je bil še revež Lazar …
Želja po begu (za vsako ceno)
Žabe je avtor sam označil za “moraliteto”, zgodba pa je vpeta v kalejdoskop usode in sanj malega človeka, njegovega strahu pred realnostjo in mrzličnega iskanja poti za pobeg iz lastne ujetosti v formalizmih vsakdana, tudi za ceno prodane duše. Poetična drama, ki zastavlja vprašanja o človeškem pohlepu, strahu, obsesiji in predvsem o tem, kdo v resnici smo, je posebej v teh časih boleče aktualna, so prepričani avtorji nove postavitve. Celjska produkcija je umeščena v abstraktno prostorsko podobo, ki jo s simbolično izpovedno močjo dopolnjujejo kostumi in glasba.
Vir: Rtv Slovenija, Hiša Kulture Celje